Kvaliteta, kvantiteta in cena

Sedaj, ko se s svojimi fotografiranji vračam v naravo, sem naletela na vprašanje, ki ga želim poslati v eter.

Kaj vam je bolj pomembno? Na podlagi česa se odločite za svojega fotografa?

Ali mislite, da lahko hodijo kvaliteta, kvantiteta ter nizka cena z roko v roki?

 

Ko gremo delat fotografije za osebne izkaznice, je cena tam okoli 15 eur? Mogoče malo več, se ne spomnim. Recimo 10. Postavi te kot hlod, škljocne, sprinta in to je to. 15 eur.

Večina družinskih fotografov ima cene tako smešno nizke, da pride ena fotografija praktično zastonj, pa ne bom pisala 5 eur, ampak recimo da fotografija 10 eur (pa velikokrat ni).

In kot stranki se nam 20 fotografij za 200 eur fino sliši. Valda, vsi imamo radi ugodne ponudbe, strenirani smo, da jih iščemo in najdemo. Tukaj bi rada odprla zavedanje o nečem drugem.

 

A res mislimo, da bomo za 5 eur dobili top fotografijo, tako ki nam bo vzela dih?

Vsako od njih, recimo da jih je 30? Naj vam kar povem, da ne. V čem je torej smisel imeti 30 fotografij, če pa niso res najboljše možne, ki si jih vaša družina, ljudje, ki jih ljubite, zasluži?

Ali ni bolje imeti 5, 10, 15 res top fotk?

Da si jih po možnosti daš na steno in jih vsak dan gledaš?

Vidiš na njih različne detajle, čustva, povezanost, izaze nečesa višjega, ki prihaja skozi, ker je fotograf znal opraviti svoje delo, ki je več od pritiskanja na gumb.

Se vsak dan vračaš v tiste občutke, ko je bilo res vse tako ok, ker si je fotograf vzel čas, bil spočit in poln navdušenja, da lahko to naredi za vas, z vami, ker ni preobremenjen z vsemi drugimi strankami, ki jih rabi, da preživi pri tako nizkih cenah, kot jih imajo?

Ali si ne zaslužite najboljšega, kar si lahko privoščite, tudi če je za to potrebno malo planirati, čemu reči ne?

Dokler sem imela cene 150 eur za recimo 15 slik (mogoče 10), nisem imela strank, ker sem bila predraga.

Ampak resnica je, da v bistvu sploh nisem želela delati za tak denar s tako količino, ker je to pomenilo, da šparam tudi na svoji energiji, ki jo vložim.

Nič pri tej ceni ne pospeši mojega srca in ga požene v služenje. To je bilo leta nazaj. Ko sem ugotovila, da če hočem dati vse od sebe, pomeni, da hočem biti tudi zase pošteno plačana za to, sem krepko dvignila cene in takrat sem začela dobivati stranke. Nisem več šparala sebe z njimi.

Začela sem jim dajati celo sebe, najboljše, kar imam.

Ker sem to tudi dobila nazaj v obliki plačila.

Naš ples se je lahko odvil, ne da bi jaz na koncu ostala z občutkom, da sem dala vse, dobila pa manj kot to. To bi vodilo v zagrenjenost. Če računaš premalo glede na to, koliko ti čutiš, da daš, na koncu ostaneš z občutkom, da nisi cenjen in to zameriš svojim strankam, tudi če niso nič krive. Nehote začneš šparati pri svojem vložku, jim dajati manj kot najboljše, kar imaš. Ali pa sam pregoriš.

Energija lastne vrednosti je hecna žival in če hočeš res delati na sebi, odpri firmo in se začni prodajat. Sigurno ti bodo ven udarile vse možne rane in prepričanja glede lastne vrednosti. In vsaj pri umetnosti ni nič bolje za okrevanje kot to, da si jo enostavno vzameš, ne glede na to, kaj si drugi mislijo o tem.

Zato: moje fotografije so vredne toliko. Za to ceno ti dam najboljše, kar imam, kar znam.

Kot bi rekle moje stranke – kaka sreča, da to lahko kupiš.

Po pravici, je to zelo ugodna cena. In zato, ker verjamem, da je ugodna, mi ni težko zaračunati jo. Tudi če sem dražja od vseh ostalih.

Veš, na koncu je tako, da nihče ne da tega, kar jaz. Nihče te ne vidi, kot jaz. Nihče te ne more ujeti, ohraniti, pokazati, tako kot jaz.

Nihče srca vaše družine ne začuti in pokaže tako, kot jaz. Nihče ne izbrska globokih občutkov med vama, tistih, ki jih včasih še sama ne najdeš, tako kot jaz.

Nihče ti ne služi točno tako, kot jaz.

In to računam. Ker bi bilo karkoli drugega zapuščanje sebe. In to je nekaj, česar se vse ženske v tem času učimo, a ne? Biti tukaj zase, tudi ko je težko in neudobno, reči to sem jaz in v to verjamem in za to sem pripravljena plačati ceno, ki je potrebna. Ker sem zase tega vredna! In ja, TI SI VREDNA. Več kot vredna, da ti dam najboljše, kar imam.

Čez 10, 20, 30 let se ne boste spomnili koliko ste plačali, ne bo te bolelo, da si nečemu drugemu rekla ne, da si lahko temu rekla ja, zaradi tega ti bo ta spomin še bolj dragocen. Neizmerno hvaležna boš, da imaš živ spomin na vse, kar ljubiš ta trenutek, v tej pomladi, ko si/ste točno tukaj, kjer ste. In verjami, da ti bo 5 top fotografij, na katerih je vse to, bolj dragocenih kot 30 ok fotografij.

Share:

Facebook
Pinterest
LinkedIn

Povežimo se

Novo iz Fotografiranja

Bodite na tekočem

Naročite se na novičke

Aktualno dogajanje, informacije in inspiracije. Brez spama in nadlegovanja.

Kategorije

Preberi

Najbolj brani zapisi

Živeti sebe, fotografija ženske

Živeti sebe

You do not have to be good. You do not have to walk on your knees for a hundred miles through the desert, repenting. All

You cannot copy content of this page